Jump to the main navigation Jump to search Jump to breadcrumbs Jump to main content Jump to footer Jump to lang switch Jump to home page Jump to watch list
ISOCELL Logo

Ostanite hladni pod streho: strategije proti poletni vročini

Čas branja: 3 minuti
Anton Haller

Anton Haller , Mag. (FH)

anton.haller@isocell.at

Ko se poleti temperature tudi ponoči komajda spustijo, postane lastni dom prava preizkušnja. Zrak v podstrešju je zadušljiv, spanje pa se izmika – in kdor zjutraj začne dan izčrpan, ve: tako ne more ostati. Mnogi v tej situaciji posežejo po ventilatorjih ali klimatskih napravah, vendar te pogosto odpravljajo le simptome in ne vzroka. Toda kako sploh pride vročina v notranjost in kako jo je mogoče učinkovito zadržati zunaj? Čas je za rešitev, ki ne hladi le za trenutek, ampak zagotavlja trajno zdravo bivalno klimo.

Prva obrambna linija: senčenje in koncept prezračevanja

Najbolj učinkovit način za boj proti vročini je, da ji sploh ne dopustimo, da vstopi v prostor. Tukaj je trije preprosti, a učinkoviti pristopi:

  1. Zunanja zaščita pred soncem: Kdor sonce sploh spusti skozi okensko steklo, je izgubil. Zunanje žaluzije, roloji ali markize zadržijo sevalno energijo, preden ta doseže steklo.
  2. Pravilno upravljanje prezračevanja: V vročih dneh velja: okna zaprta! Prezračujte le v hladnih jutranjih ali poznih večernih urah. Če je zunaj topleje kot znotraj, naj ostane ovoj stavbe zaprt.
  3. Svetle površine: Svetle strešne kritine odbijajo del sončne energije, medtem ko temne strešnike jo absorbirajo in se močno segrejejo.

Toda tudi ob najboljši senčnici toplota v teku dolgega poletnega dne prodre skozi strešno konstrukcijo. Tu pride v igro fizikalna pregrada – izolacija.

Zakaj je pomembno, kako se izvede izolacija

Mnogi menijo, da izolacija deluje le pozimi. Vendar poleti ni odločilni le koeficient toplotnega prehoda (U-vrednost), temveč tudi fazni zamik. Ta namreč kaže, koliko časa potrebuje toplota, da se iz zunanje površine strehe prenese v notranjost.

 

Josef Putzhammer, izkušeni energetski tehnik pri podjetju ISOCELL, to pojasni:

„Kdor želi poleti živeti v hladnem domu, ne sme gledati le na U-vrednost. Toplotna zmogljivost je tista, ki naredi razliko. Izolacijski material, ki toploto absorbira kot blažilnik in jo spet oddaja šele, ko se zunanji zrak ponoči ohladi, je ključ do resničnega bivalnega udobja.“ 

Celuloza ima zaradi svoje visoke prostorninske mase in toplotne zmogljivosti sposobnost, da učinkovito upočasni vročinski val. Medtem ko pri mnogih lahkih izolacijskih materialih popoldanska vročina že popoldne prodre v bivalni prostor, celuloza poskrbi, da se najvišja vrednost vročine doseže šele takrat, ko se zunanje temperature že spet znižajo.

Celuloza: ključni gradnik za mirno glavo

Zakaj je celuloza v tem primeru tako prekašna? Kot naravni izolacijski material iz odpadnega papirja celuloza združuje visoko gostoto z odličnimi lastnostmi za shranjevanje toplote. Z vpihovanjem se celulozni kosmiči brez vrzeli in šivov spletejo v enotno celoto – tudi v zapletenih konstrukcijah. Ta visoka kakovost obdelave tvori neprekinjeno »zaščitno ovojnico«, ki ne greje le pozimi, ampak poleti deluje kot naravni toplotni blažilnik.

Celuloza je tako več kot le izolacijski material – je del premišljenega sistema za podnebju prijazna in zdrava bivalna okolja. Zavestno ravnanje s pasivnim senčenjem v kombinaciji z visokim blažilnim učinkom celuloze omogoča udobje bivanja pod streho tudi v vročih poletjih.

 

Več informacij o delovanju in trajnosti celulozne izolacije najdete na naši strani o celulozi. 

Najnovejši prispevki

Kategorije

  • Izolacija strehe (2)
  • tehnologija vpihovanja (2)
  • Notranja izolacija (2)
  • Sistemi za tesnjenje zraka (2)
  • Celulozna izolacija (4)