Iskanje

Rešitev Izolacija in hišna tehnika Izpraznjevanje akumulatorjev in jaškov Prednosti Potek montaže Podrobnosti rešitve Technische Daten Diagram toplotnih izgub Prenosi Priporočeni izdelki Referenca Izolacija hišna tehnika Prednosti Potek montaže Podrobnosti rešitve Technische Daten Diagram toplotnih izgub Prenosi Priporočeni izdelki Referenca Prednosti SPLOŠNO IZOLACIJA Splošne prednosti Izolacijski sloj brez fug poljubne debeline Brez odrezkov Izolacijo je mogoče naknadno izvesti, kar prihrani čas in denar Brezšivno se prilagaja nepravilnim inštalacijam Zmanjšanje motečega širjenja zvoka (pri jaških) Čista rešitev brez »umazanih kotičkov« Izolacija se splača! Razlika v temperaturi med akumulacijskim rezervoarjem (temperature od 50 °C do 80 °C) in zunanjo temperaturo (približno 15 °C) je skozi vse leto enaka. Takšnih velikih temperaturnih razlik skozi celo leto ni v nobenem drugem delu stavbe. Optimalna debelina izolacije je od 30 do 50 cm. Potek montaže 01 Vorbereitung Elektroleitungen, Temperaturfühler und andere Leitungen sollen gut fixiert werden. Wichtig ist die Kaltwasserleitungen gegen Kondensfeuchtigkeit zu isolieren. Um Wärmeverluste im Sockelbereich zu minimieren, wird empfohlen, punktförmige Aufstellflächen mit Formrohren zu verwenden. Dadurch kann auch der Sockelhohlraum gedämmt werden. Geringer Aufwand - große Wirkung! 02 Einblasen Vor dem Einblasen ist der Kessel noch warm zu prüfen. Das Ausblasen selbst erfolgt dann im ausgekühlten Zustand, damit bei einer Dimensionsänderung keine Hohlräume entstehen können. Für die fugenlose Befüllung des Hohlraumes werden drei Schläuche vom Einblas-Fachmann in den Hohlraum geschoben. Dies kann von oben, aber auch wandseitig erfolgen - je nachdem wie viel Platz zur Verfügung steht. 03 Einsatz von Lanzen Beim Dämmen von Schächten kann auch eine Lanze eingesetzt werden. Am Bild ist ein ausgeblasener Schacht mit abgenommener Verkleidung zu erkennen. ISOCELL Zellulose füllt auch die kleinsten Ritzen aus. Ein optimales Ergebnis. 01 02 03 Podrobnosti rešitve Prerez sestavnega dela 1) Buferni rezervoar 2) Celulozna izolacija ISOCELL 3) OSB-obloga Prerez sestavnega dela 1) Cevi in vodovodi 2) Celulozna izolacija ISOCELL 3) Obloga jaška 4) Betonska plošča 5) Požarni pregradni zid Technische Daten Beispielhafte Wärmeverlustberechnung eines 2.000 Liter Pufferspeichers Beispielhafte Wärmeverlustberechnung eines 2.000 Liter Pufferspeichers Höhe Pufferspeicher (m) 2,0 Durchmesser Pufferspeicher (m) 1,13 Volumen (m³) 2,0 Oberfläche Gesamt (m²) 9,11 Mittlere Temp. Pufferspeicher (°C) 70 Mittlere Umgebungstemp. (°C) 14 Delta Temp. (°C) 56 Diagram toplotnih izgub Ne glede na to, iz katerega vira energije se voda ogreva, neizoliran 2.000-litrski izravnalni rezervoar na leto izgubi približno 25.000 kWh toplotne energije. Pri 5 cm izolacije se toplotna izguba zmanjša na le 3.100 kWh na leto. Pri 30 cm izolacije je to 580 kWh na leto, pri 50 cm pa le še 350 kWh na leto izgubljene toplote. Prenosi Rešitev: izolacija in hišna tehnika pdf Priporočeni izdelki ISOCELL - Celulozna vlakna Prikaži vse

Ovojnica stavbe Vsaka stavba za zagotavljanje vetrotesnosti in odpornosti proti vremenskim vplivom ter za zagotavljanje udobja v svoji notranjosti potrebuje zunanjo in notranjo ovojnico. Pri tem imenujemo zunanji sloj vetrotesen nivo in notranji sloj zrakotesen nivo. Vetrotesnost zunaj Naloga zunanjega sloja je zaščita stavbe pred padavinami in vetrom. Kot vodotesen zimski jopič mora zunanji sloj odvračati dež, sneg in veter. Strešni in fasadni trakovi OMEGA učinkovito ščitijo pred dežjem in so difuzijsko odprti. Voda in majhne snežinke, ki nastanejo pri snežnem metežu, ne morejo prodreti v stavbo in iz notranjosti stavbe se voda lahko dobro odvaja. To omogoča: Trajno zaščito za les in izolacijo Preverjeno zaščito pred dežjem za stavbo Vlaga, ki je preostala po gradnji, se lahko neovirano posuši Stavbo je mogoče popolnoma izolirati Hladen zunanji zrak ne more teči skozi izolacijski material ali pod njim Boljšo protihrupno izolacijo pri popolnoma izoliranih gradbenih elementih Vetrotesna izvedba Vetrotesnost stene se zagotovi z zunanjim ometom oziroma z ustreznimi ploščami ali z lepljenjem folije za zaščito pred vetrom in dežjem pri od zadaj prezračevanih fasadah. Fasade z odprtimi fugami in steklene fasade se opremijo s fasadnimi trakovi, ki so trajno odporni proti UV svetlobi. Veter hišo namreč nenehno obremenjuje s tlakom in srkom. Pregovoren "tornado iz vtičnice" slabo vpliva na udobje v bivalnih prostorih. Skozi netesna mesta posesan zrak se zaradi svoje večje teže od okolice premika na najnižja mesta v prostoru in se kopiči v bližini tal. Posledica so stalno hladna stopala, kar povzroča neprijeten občutek. Dobra izolacija podov, ki mejijo na klet, ne pomaga veliko, saj zunanji zrak lahko prodira v ovojnico stavbe skozi razpoke v njej. Vdor vlage v stavbo lahko povzroči poškodbe in tudi zmanjša učinkovitost protihrupne izolacije. Standardizirana vetrotesnost V OIB smernici 6 se zahteva vetrotesnost stavbe, v Nemčiji izvedbo sekundarne kritine ureja smernica ZVDH. Zrakotesnost znotraj Z zunanje strani mora biti stavba zaščitena pred vremenskimi vplivi. V notranjosti stavbe pa mora biti preprečen neoviran vdor vlage iz prostorov v samo stavbo in njeno izolacijo. Zrakotesen sloj je praviloma na tako imenovani topli strani zunanjih gradbenih elementov. Pri masivni gradnjo to nalogo prevzame večinoma notranji omet, pri leseni gradnji pa se uporablja folija za parno zavoro. Zrakotesna izvedba ovojnice stavbe je opisana v standardih in smernicah in za to obstajajo dobri razlogi. Poleg prepiha in pomanjkljive kakovosti zraka lahko nezadostno izveden zrakotesen nivo povzroči poškodbe stavbe. Če zrak iz notranjih prostorov neovirano prodira skozi fuge v hladnejša območja in tam vlaga kondenzira, se lahko razvijejo plesni in gnitje.