Trg je čakal na nas

Gospod Spitaler, ko se ozremo na zadnjih 25 let zgodovine podjetja, lahko vidimo neverjeten napredek vašega podjetja. Ali ste dejansko kdaj imeli vizijo, da bi postali tako veliki ali se je ta situacija preprosto zgodila?
Rekel bi takole: človek mora biti pravi čas na pravem mestu ter prepoznati prave potrebe. Tudi Elonu Musku so se smejali, ker je dovolil, da so prvi električni avto izdelali pri Lotusu. Kdo bi si kdaj mislil, da bo potem Tesla takšna uspešnica. Mi smo bili aktivni na področju grosistične trgovine z izolativnimi materiali in smo bili kot uvozniki plute in kokosa edina alternativa na trgu. Naša ideja takrat je bila, da bi delali z reciklirnimi materiali – in tako smo relativno hitro prišli na celulozo iz starega papirja. Pionirji so pravzaprav naše stranke, ki so hoteli izolativni material prihodnosti.

Ali ste v fazi ustanavljanja podjetja raje iskali sodelavce in partnerje ali odjemalce?
Seveda smo imeli sodelavce, ki so nam pomagali, da bi se naša ideja razširila. Jaz sem timski človek in mora prednostna lastnost je, da povezujem ljudi in da razvijam prave talente. Tako smo lahko našo ladjo Isocell spustili v morje. Prav tako pa smo tudi povsod, kjer je bilo mogoče, iskali nove stranke in izpeljali veliko razgovorov. Zelo pogosto smo srečevali ljudi, ki so čakali na trajnostni izolacijski material. Bili smo in smo še del velikega buma, ki ni nastal iz industrije, ampak na strani ljudi, ki so želeli ekološko in trajnostno gradnjo.

Kakšni so bili klienti na začetku?
To so bili ljudje, ki so se zavestno odpovedali mineralni volni. Da je papir mogoče različno uporabiti, vedo ljudje že dolgo. V mokre čevlje še danes ljudje tlačijo stare časopise, ki vase potegnejo vlago. Videli smo stare hiše, kjer je bil časopisni papir zaradi vetrotesnosti nalepljen kar na steno. Tako se je že oblikovala zavest v uporabo papirja.

Je bila to močna protiutež uveljavljeni industriji?
Ne, bili smo tarča posmeha. Bili smo podcenjeni in nismo predstavljali resne protiuteži. Vendar pa je bil ta material simpatičen in je deloval izjemno čustveno. V tem času je bilo tudi nekaj alternativnih izolativnih materialov-ovčja volna, slama, konoplja ali bombaž-vendar je eksplodirala zgolj celuloza. Te eksplozije nismo potencirali strateško, ampak je preprosto prišla na plano, zato smo poskušali spraviti ta izdelek do ljudi-najprej tudi v južni Nemčiji, ker se z našim sedežem v Neumarktu nahajamo v neposredni geografski bližini. Ko smo postajali vedno večji, smo poskušali poiskati ljudi, ki želijo nadaljevati naše vrednote in vizijo-tako smo dobili poslovne partnerje in lahko smo rastli naprej. Naše prepričanje je bilo vedno, da naj nekaj naredimo enostavno in da ne oblikujemo prevelikih načrtov.

Ali lahko pri tej velikosti podjetja še vedno delate na tak način?
Ne več v neomejeni meri. Že tri leta uporabljamo način strateškega planiranja. Seveda gre vedno za velik izziv, ko podjetje raste. Kljub temu želimo vedno ohranjati naše znane značilnosti in na prvo mesto postaviti človeka. Pri tem so odločujoč dejavnik naši poslovni partnerji, ki poudarjajo predvsem timsko delo in človeške komponente. Dalj časa je bilo tudi tako, da smo naše stranke poiskali osebno ali na priporočilo od nekoga. Danes seveda mnogi želijo delati pri nas ali za nas, ker se je v podjetju oblikovala odlična delovna klima. To vse pa ni prišlo samoumevno in ni naključje. Zelo smo željni učenja in že zelo zgodaj smo se posvetovali z zunanjimi strokovnjaki, ki so nam pojasnili, kako bi naj in morali rasti. Zunanji doprinos ima pri nas že tradicijo. Nismo preprosto v nekaj prepričani, ampak redno vprašamo tudi za drugo mnenje. Odločujoč dejavnik pri nas je tudi dejstvo, da je sistem močnejši kot posamezni sodelavec. Tudi odpuščanja se ne zgodijo zaradi nas, ampak to izhaja iz tima, mi jih samo potrdimo.

Se je v preteklih letih poskušalo, da bi se pridobilo podporo v nekaterih regijah?
Dolgo časa pravzaprav ni bilo strukture, da bi določali želeno povečanje prodaje v kateri regiji za toliko in toliko odstotkov ali kaj podobnega. Sliši se malce tradicionalno, vendar imamo na terenu ljudi kot nekakšne deželne kneze, ki vladajo na svojem območju ter nam prinašajo ideje, kako bi se morali razvijati še naprej. Vsaka regija ima svoje lastne potrebe in tu se je sistem prav tako dobro obnesel.Ne samo, da ISOCELL prodaja svoje izdelke v različnih državah, ampak tudi vzdržuje svoje obrate v Avstriji, Belgiji, Franciji in na Švedskem.

Kakšne širitvene korake podjetje ISOCELL še načrtuje?
Mi podpiramo trge, na katerih smo že zastopani, vendar ne tako močno, kot bi si radi želeli. Vendar tudi za nas velja, da bi zatišje pomenilo nazadovanje. Tako bomo še zanesljivo rastli. Predvsem zaradi tega, ker bosta rastli sanacijska dejavnost in lesna industrija. Obstaja še veliko potenciala – predvsem na področju večnadstropne lesene gradnje.

Če pomislite nazaj na začetek in bi lahko mladim podjetnikom dali nasvet: kaj bi jim svetovali?
V vsakem primeru jim v prvi fazi ne bi svetoval izdelave poslovnega načrta. Začeli smo kot garažno podjetje, kjer smo dejansko sestavljali naše stroje.V gostilniških dvoranah smo imeli izobraževanja, rastli smo počasi in glede na potrebe. Predelali smo stanovanjsko hišo, kjer smo naredili sedež podjetja in ker nismo imeli denarja, smo naše prvo skladišče najeli pri nekem gradbenem podjetju. Mesečno se je obračunavalo, kolikšno površino smo uporabljali in koliko časa smo uporabljali viličarja. Šele ob naši deseti obletnici smo odprli našo prvo skladiščno halo. Naš moto je bil vedno, da bomo investirali to, kar zaslužimo, in danes lahko ponosno povem, da se je ta pot obrestovala.

Podjetje ISOCELL praznuje 25 let. Kaj si želite v naslednjih 25 letih?
Nadaljevali bomo po naši poti. Imamo še veliko idej v predalu, ki bi jih radi v naslednjih 25 letih uresničili. Vedno v tesnem sodelovanju z našimi strankami, ki se jim moramo zahvaliti za naš današnji status in katerim želimo še naprej nuditi najboljše storitve in znanje.