Jump to the main navigation Jump to search Jump to breadcrumbs Jump to main content Jump to footer Jump to lang switch Jump to home page Jump to watch list
Zrakotesnost

Parna zapora ali parna pregrada?

Parna zapora ali parna pregrada? Ključ do varne ovojnice stavbe

Popolnoma delujoča izolacija potrebuje zaščito. V vsakdanjem gradbenem življenju se pogosto uporabljata dva različna izraza: parna zavora in parna pregrada. Čeprav se oba sistema razlikujeta po stopnji prepustnosti, imata isti osnovni cilj: ciljno uravnavanje vlage v konstrukciji. Oba sistema uravnavata prehod vodne pare skozi gradbene elemente, da se prepreči škodljivo kopičenje vlage v izolacijski plasti. Za dolgoročno brezhibnost, ohranjanje stanja objekta in zdravo bivalno okolje v stavbi pa je ključna pravilna uporaba posameznega sistema.

Tukaj boste izvedeli vse o fizikalnih razlikah, koristih za zrakotesnost in ustreznih sistemskih komponentah podjetja ISOCELL. 

Razlika med parno zavoro in parno pregrado: opredelitev in razmejitev

Bistvena razlika je v tako imenovani vrednosti sd (ekvivalentna debelina zračnega sloja), ki opisuje odpornost materiala proti prehodu vodne pare:

  • Parna zapora (od difuzijsko zavirajoče do difuzijsko neprepustne): uravnava pretok vlage. Prek gradbenega elementa prepušča nadzorovano količino vodne pare. Sodobne, vlagi prilagodljive parne pregrade (kot je parna pregrada ISOCELL Airstop Diva) svojo vrednost sd prilagajajo podnebnim razmeram: Pozimi se zaprejo, da zaščitijo gradbeni element pred vlago; poleti se odprejo, da se morebitna vlaga lahko izsuši navznoter.
  • Parna zapora (difuzijsko neprepustna): popolnoma ustavi vodno paro (sd-vrednost > 1500 m). Danes se uporablja le še v posebnih izjemnih primerih (npr. v prostorih z izjemno visoko vlažnostjo, kot so notranja kopališča, savne), saj preprečuje tudi izsuševanje gradbenega elementa.

Parna zapora je ključnega pomena za zračno neprepustnost ovojnice stavbe

Parna zapora prevzame vlogo zračno neprepustne plasti, s čimer je konstrukcija zaščitena pred konvekcijo, torej pred nenadzorovanim pretokom zraka.

  • Preprečevanje poškodb na stavbi: Topel zrak v notranjosti lahko zadrži veliko vlage. Če ta zrak zaradi neprepustnosti (konvekcija = nenadzorovan pretok zraka) prodre v hladnejšo izolacijsko plast, se tam kondenzira. To lahko povzroči nastanek plesni in dolgoročne poškodbe lesene konstrukcije.
  • Energetska učinkovitost in udobje: Le brezhibno zrakotesna ovojnica stavbe preprečuje nenadzorovan pretok zračnih tokov in zagotavlja, da topel zrak pozimi ostane tam, kjer mu je mesto – v bivalnem prostoru.
  • Zagotavljanje kakovosti z merjenjem: Zrakotesnost se preverja z merjenjem razlike v tlaku (preskus »Blower Door«). Vrednost n50 (stopnja izmenjave zraka pri 50 paskalih) v skladu z veljavnimi smernicami (npr. ÖNORM B 8110-1 / DIN 4108-7) ne sme presegati naslednjih vrednosti: pri stavbah z okenskim prezračevanjem 3,0 1/h, pri stavbah z bivalnim prezračevanjem 1,5 1/h in pri pasivnih hišah 0,6 1/h.

Navodila: Smernice za pravilno vgradnjo parne pregrade

Tudi najboljši material je brez vrednosti, če pri obdelavi pride do napak. Zlasti pri kombinaciji z izolacijo, ki se vpihuje (kot je celulozna izolacija ISOCELL), veljajo jasna pravila:

Nova gradnja v primerjavi s sanacijo

  • Pri novogradnji: polaganje se običajno izvaja na strani prostora neposredno na špirovce ali stebre. Inštalacije (npr. električni kabli in cevi) je treba dosledno voditi po topli strani izolacijskega sloja ali jih položiti v ločeni inštalacijski plasti, da se zmanjša število prebojev parne zapore.
  • Pri sanaciji (polaganje »Sub-and-Top«): Če se streha sanira od zunaj, se parna zapora položi v obliki zanke prek špirov. Pri tem je treba strogo paziti, da je folija brez vrzeli zrakotesno pritrjena na zidovje in obstoječe konstrukcijske elemente. 

Pomembna navodila za vgradnjo:

  • Odprava napetosti pri vpihovanju izolacije: Pri naknadnem polnjenju praznin s celulozo nastane tlak vpihovanja. Zato je treba parno zaporo mehansko (npr. s prečnimi letvami v razmiku največ 30–40 cm) zavarovati pred tem tlakom, da lepljenja ostanejo trajno zrakotesna.  
  • Čiste preboje: Če morajo cevi ali kabli prečkati to plast, jih je nujno zatesniti z posebnimi manšetami, da so zrakotesni.
  • Priprava podlage: Lepilni trakovi se držijo le na podlagah, ki so brez prahu, maščobe in ledu. Pri grobih ali poroznih površinah (npr. lesnih vlaknenih ploščah, betonu ali ometu) je potrebna predhodna obdelava s temeljnim premazom / primerjem. Pri zelo neravnem zidovju se za priključitev folije lahko uporabijo tesnilne mase (kot je tesnilna masa AIRSTOP SPRINT).

Profesionalne rešitve ISOCELL za zrakotesnost

Za trajno zanesljiv sistem ISOCELL ponuja popolnoma usklajene parne zapore in lepilne komponente:

Parne zapore in folije za zrakotesnost

Sistemski dodatki za trajno lepljenje

Za varno tesnjenje stikov in prekrivanj uporabite preizkušene izdelke Matrix:

 

Imate vprašanja glede vašega projekta? Naša ekipa za gradbeno tehniko vam bo z veseljem pomagala!

Vsak gradbeni projekt in vsaka sanacija prinaša svoje izzive. Naša izkušena ekipa ISOCELL Bautechnik vam bo z veseljem pomagala pri načrtovanju ustrezne ravni zračne neprepustnosti, izračunu U-vrednosti, izračunih kondenzacije ali pri vprašanjih glede izvedbe podrobnosti.

Stopite v stik z ekipo za gradbeno tehnologijo