Celulozna izolacija

Tako kot les je tudi celuloza vnetljiv gradbeni material. Celuloza ima za organski izolacijski material zelo dober razred požarne odpornosti (B-s2, d0). To je posledica dodanih mineralnih protipožarnih soli, ki v primeru požara izločajo kristalno vodo in tako učinkovito zavirajo širjenje plamena. S tem izpolnjuje visoke varnostne zahteve in v vgrajenem stanju zagotavlja zanesljivo zaščito v primeru požara. Pri preskusih požarne odpornosti počasno gorenje površine deluje zavirajoče in zagotavlja raven zaščite, primerljivo z izolacijo iz kamene volne.

Da, celuloza je eden redkih izolacijskih materialov, ki jih je mogoče v celoti ponovno pridobiti s sesanjem. Obstaja številne praktične primere, v katerih je bil material po desetletjih odsesan iz stare strehe in ponovno vgrajen v novem gradbenem projektu. Ta lastnost celuloze jo naredi za odličen primer prihodnostno usmerjenega, krožnega gradbeništva. 

Da, vsekakor. Eden od razširjenih mitov se nanaša na tiskarsko črnilo v starih dnevnih časopisih. Vendar pa lahko v zvezi s tem jasno pomirimo: že več desetletij veljajo za tiskarske barve stroge predpise s področja kemikalij. Neodvisne raziskave o strupenih snoveh potrjujejo ta visok standard: naši izdelki so prejeli priznano certifikatom natureplus. Ta določa najstrožje mejne vrednosti za sestavine in jih redno preverja, s čimer je visoka gradbena biološka kakovost naše celulozne izolacije zagotovljena črno na belem.

Najpomembnejši pogoj je zaprt prostor, da se lahko ustvari potrebni tlak za postopek vpihovanja. Poleg tega v območju vpihovanja ne smejo štrleti nobeni žeblji ali vijaki, da se zaščitijo cevi. Skrbna priprava gradbišča ter zračno neprepustna podlaga sta temelj za trajno visoko kakovostno izolacijo. 

Seveda! Celuloza nikakor ni omejena le na leseno gradnjo. Tudi v masivni gradnji se uspešno uporablja za izgradnjo podstrešij ali kot izolacija med nadstropji. Zlasti pri sanacijah je nepremagljiva, saj natančno zapolni neravne površine ali stare strešne konstrukcije brez zahtevnega rezanja in tako izboljša energetsko učinkovitost. 

Celuloza ima, podobno kot les, sorpcijsko sposobnost in lahko vpija ter spet oddaja vlago, kar aktivno prispeva k uravnavanju notranjega klime. To zagotavlja, da je konstrukcija trajno zaščitena in gradbeno-biološko neoporečna tudi ob spreminjajočih se vlažnostnih razmerah. V primeru poškodb zaradi vlage v gradbenem elementu se celuloza zaradi svojih lastnosti izkaže za precej bolj odporno proti plesni kot okoliški masivni les ali lesni kompozitni plošči. Zaradi vpijanja vode se lahko stanje teh okoliških lesnih materialov celo izboljša.

Postopek vpihovanja ISOCELL je v tem primeru odločilna prednost: izolacijski material se pod tlakom strojno vbrizga v votlino, s čimer brez šivov zapolni tudi težko dostopne kote in vogale. Ta brezšivna izolacijska podloga dosledno preprečuje nastanek toplotnih mostov, ki bi se pri običajnih izolacijskih podlogah pogosto pojavili zaradi netočnih izrezov ali praznin v spojih.

Celuloza prepriča z odlično ekološko bilanco in minimalno porabo energije pri proizvodnji – ta znaša približno eno devetino porabe pri proizvodnji lesnih vlaken in eno šestino porabe pri proizvodnji steklene volne. Ker surovina, les, med rastjo veže CO₂, izolirana stavba deluje kot dolgoročno skladišče ogljika, kar celulozo naredi za dosledno podnebju prijazno izbiro. 

Celuloza je ekološki vsestranski material, ki prepriča z odlično toplotno izolacijo pozimi in izjemno zaščito pred vročino poleti. Ker se material vpihuje brez vrzeli, ne nastajajo toplotni mostovi, medtem ko uravnavanje vlage aktivno prispeva k zdravemu bivalnemu vzdušju. Poleg tega je izolacijski material izdelan iz recikliranega časopisnega papirja in je v celoti ponovno uporaben. 

Celuloza je pravi vsestranski material za streho, stene in strop. Zahvaljujoč postopku vpihovanja izolacijski material brez šivov zapolni tudi zapletene votline in težko dostopne kote, kar je pri običajnih izolacijskih ploščah pogosto težko doseči. Zato je idealna rešitev za novogradnje in zahtevne obnove.